Skodelice vroče čokolade Chocomar z napisi mine in yours

5 presenetljivih dejstev o vroči čokoladi

Vroča čokolada danes predstavlja del vsakdana, saj jo najdemo v vseh lokalih in si jo lahko skuhamo kar v udobju našega doma. Pred stoletji je bila namenjena samo bogatejšim slojem, ki so si jo lahko privoščili, nekaj časa pa je bila celo predmet kontroverznosti v rimokatoliški cerkvi. Poznate spodnja dejstva o tej omamni pijači?

Ni bila vedno sladka in vroča

Maji in Azteki so pili pijačo, imenovano xocoatl, ki je bila pripravljena iz čilijev, vode in pražene koruze. Postregli je niso vroče, ampak mlačne temperature. Španci so tej pijači dodali cimet, sladkor in druge začimbe. Kljub temu pa tudi takrat še ni bila tako sladka pijača, kot jo poznamo danes.

Imela naj bi zdravilne lastnosti

Čista kakakova pijača, ki so jo pripravljali v Mezopotamiji, je bila bogata s kalorijami, antioksidanti in kofeinom. Zato so verjeli, da ima krepčilne lastnosti. Azteški bojevniki so pogosto pili to pijačo pred odhodom v bitko, Montezuma II pa naj bi dnevno spil kar 50 skodelic! Pijača je veljala tudi za afrodiziak in ko je v 16. stoletju prišla v Španijo, so jo menihi začasno celo skrili.

Bila je vir verske kontroverznosti

Čokoladni napitki so v 16. in 17. stoletju postali vse bolj priljubljeni, še posebej med višjimi sloji, zato je nastala debata: gre za pijačo ali hrano? Razlikovanje je bilo namreč pomembno pri postenju v rimokatoliški cerkvi. Debata je prišla vse do papeža, ki je odredil, da se tekočo čokolado lahko uživa tudi med postom.

Prisotna je bila na frontah

Med ameriško vojno za neodvisnost so zdravniki vročo čokolado pogosto postregli ranjenim in umirajočim vojakom. Vera v krepčilne lastnosti tega napitka je tako ostala vse od časov Majev in Aztekov. Vojaki so mešanice vroče čokoladi prejeli na mesečni ravni, včasih celo kot kompenzacija za plačo.

Stregli so jo v zlatih vrčih

V 17. stoletju so v Angliji postale priljubljene t.i. čokoladne hiše, kjer so stregli vročo čokolado. Posebnost teh hiš je bila, da so pijačo stregli v vrčih, narejenih iz zlata, srebra in porcelana. Te ustanove so bile seveda namenjene višjim slojem prebivalstva.